Organizacija

Naloge ECB (1/2)

V nasprotju z nacionalnimi centralnimi bankami izvaja ECB le majhno število nalog. Namesto tega se osredotoča na oblikovanje politik in na zagotavljanje tega, da nacionalne centralne banke njene sklepe dosledno izvajajo.

ECB je zlasti odgovorna, da

• opredeli politike Eurosistema: Svet ECB je odgovoren za denarno politiko v zvezi z enotno valuto. To vključuje opredelitev stabilnosti cen, analizo inflacijskih tveganj itd;
• sprejema odločitve glede operacij denarne politike ter jih usklajuje in nadzira: ECB daje navodila nacionalnim centralnim bankam o podrobnostih v zvezi s potrebnimi operacijami (o vrednosti, času, datumu itd.) in preverja, ali je bilo njihovo izvajanje uspešno; 
• sprejema pravne predpise: v okviru strogo določenih meja lahko organi odločanja znotraj Eurosistema izdajajo obvezujoče pravne predpise (npr. smernice in navodila) in tako zagotovijo, da nacionalne centralne banke dosledno izvajajo decentralizirane operacije. Poleg tega lahko v okviru določenih meja sprejemajo uredbe in odločbe, ki so zavezujoče zunaj Eurosistema;
• daje dovoljenje za izdajanje bankovcev: to obsega strateško načrtovanje in koordinacijo tiskanja in izdaje eurobankovcev. Nadalje ECB usklajuje raziskovalne in razvojne dejavnosti Eurosistema ter zagotavlja varno in kakovostno izdelavo eurobankovcev. V okviru ECB delujeta tudi Center za analizo ponaredkov, ki analizira in klasificira ponaredke eura ter vzdržuje osrednjo bazo podatkov o ponaredkih eurobankovcev, in Mednarodni center za preprečevanje ponarejanja, ki spodbuja mednarodno sodelovanje med centralnimi bankami glede preprečevanja ponarejanja pod pokroviteljstvom guvernerjev iz držav G10;
• posega na deviznih trgih: če je to potrebno, ECB izvaja posege skupaj s posameznimi nacionalnimi centralnimi bankami. To vključuje nakup in/ali prodajo vrednostnih papirjev na deviznih trgih;
• sodeluje na mednarodni in evropski ravni: ECB sodeluje na srečanjih različnih mednarodnih in evropskih forumov, da bi lahko predstavila svoja stališča na mednarodni in evropski ravni. Decembra 1998 je ECB kot edina centralna banka na svetu dobila status opazovalke pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS). Zdaj sodeluje pri vseh zasedanjih Izvršilnega odbora MDS, na katerih obravnavajo teme, pomembne za ekonomsko in monetarno unijo. Zato je ustanovila tudi stalno predstavništvo v Washingtonu. Poleg tega sodeluje pri srečanjih skupine G7 in G20 ter Odbora za finančno stabilnost. Na evropski ravni je predsednik ECB redno vabljen na srečanja Euroskupine, tj. mesečne neuradne sestanke finančnih ministrov euroobmočja. Nadalje lahko ECB sodeluje pri srečanjih Sveta EU, kadarkoli razpravljajo o temah, ki so povezane s cilji in nalogami Eurosistema.